Vknjižba lastniške pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Tiziana Paris
Piše
Tiziana Paris, odvjetnica

V skladu s pozitivnimi predpisi Republike Hrvaške zadevno problematiko urejajo naslednji zakoni:

  • Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list št. 35/05, 41/08, 125/11, 78/15, 29/18 (v nadaljevanju: ZOR);
  • Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list št. 69/19 (v nadaljevanju: ZZK);
  • Zakon o dedovanju, Uradni list št. 48/03, 163/03, 35/05, 127/13, 33/15, 14/19, (v nadaljevanju: ZD).

V skladu z zgoraj navedenimi pozitivnimi predpisi Republike Hrvaške vknjižba lastniške pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju predstavlja specifičen pravni institut za pridobitev lastniških pravic, po katerem:

  • pridobitelj lastniške pravice pridobi lastniško pravico z odloženim učinkom oz. se vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik in postane stvarni lastnik nepremičnine šele po smrti zakonitega zemljiškoknjižnega prednika - zapustnika (1. odst. 579. člena ZOR);
  • premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne spada v dedno maso zapustnika in ne predstavlja premoženja, ki bi ga dediči lahko podedovali, ravno zato, ker je zapustnik še za časa svojega življenja odsvojil zadevno premoženje (le vknjižba novega lastnika je preložena do smrti zapustnika) (3. odst. 5. čl. ZD).

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je v skladu z določbo 579. čl. ZOR, dvostransko obvezno pravno dejanje, na podlagi katerega se ena pogodbenica (preživljavec) zaveže, da bo drugo stranko ali tretjo osebo (preživljanca) preživljala do njegove smrti, medtem ko se druga stranka zaveže, da bo preživljavcu v zameno dala celotno ali del svojega premoženja. Vendar je v skladu z isto določbo 1. odst. 579. čl. ZOR dejanska pridobitev stvari in pravic odložena do trenutka smrti preživljanca. 

Predmetna pogodba se torej sklene za časa življenja zapustnika (inter vivos), vendar na podlagi le-te zapustnik razpolaga s svojim premoženjem v primeru smrti (mortis causa), novi lastnik nepremičnine (preživljavec) pa se kot lastnik vpiše šele po smrti zapustnika (preživljanca). 

Z določbo 580. čl. ZOR je določeno, da mora biti zadevna pogodba o dosmrtnem preživljanju sestavljena v posebni obliki oz. v pisni obliki in overjena s strani sodnika pristojnega sodišča ali pri notarju oz. mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. V nasprotnem primeru po določbi iz 290. člena ZOR pogodba ni veljavna oziroma je nična.

Če so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju nepremičnine, je preživljavec v skladu s 1. odst. 581. čl. ZOR pooblaščen, da to zavede v zemljiški knjigi. Na podlagi navedene določbe in v zvezi s 75. čl. ZZK, se z navedeno zaznambo pogodbe v zemljiško knjigo vpiše dejstvo, da je bila v zvezi s predmetno nepremičnino sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v korist določene osebe. Učinek predmetne zaznambe je naslednji:

  • transparentnost sklenjene pogodbe pred tretjimi osebami, glede na to, da so zemljiške knjige v skladu z določbami 7. čl. ZZK javnega značaja;
  • "rezervacija" nepremičnin s strani preživljavca prav zaradi dejstva, ker se bo le-ta vpisal kot lastnik šele po smrti preživljanca.

Že sama zaznamba nakazuje na dejstvo, da predmetne nepremičnine ne bodo vstopile v zapuščinsko maso zapustnika, in da se v zapuščinskem postopku ne bode dodeljevale pravnim dedičem.

Z določbo 3. odst. 5. čl. ZD je namreč določeno, da zapuščino (dedno maso) sestavlja vse, kar je bilo zapustnikovega v trenutku njegove smrti, razen:

  • tistega, kar ne more biti podedovano zaradi svoje pravne narave ali po zakonu,
  • tistega, kar je delež skupne lastnine,
  • ali kar nekdo v času smrti zapustnika pridobi na posebni pravni osnovi (!) 
    (na primer pogodba o dosmrtnem preživljanju v skladu s 1. odst. 579. čl. ZOR).

V skladu z določbo 1. odst. 579. čl. ZOR in 3. odst. 5. čl. ZN torej premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne spada v zapuščino zapustnika. Pogodbena stranka oz. preživljavec lahko v trenutku smrti zapustnika zahteva neposreden vpis lastništva v zemljiško knjigo (brez izvedbe zapuščinske obravnave) v skladu z določbami 57. – 59. čl. ZZK.

Na podlagi določb 57. — 59. čl. ZKK pogodbena stranka, ki je določena za preživljavca, svoje lastništvo nad nepremičninami vpiše v zemljiško knjigo na podlagi sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju in izpiska iz matičnega registra o smrti, s katerim dokazuje, da je preživljanec oz. zapustnik umrl. 

Na koncu lahko s pregledom zgoraj omenjenih določb zakonov ugotovimo, da je pridobitev lastniške pravice po pogodbi o dosmrtnem preživljanju poseben pravni institut pozitivne zakonodaje Republike Hrvaške, na podlagi katerega se vpis lastniške pravice izvrši neposredno v trenutku smrti zapustnika, brez izvršitve dediščinskega postopka.

Delite